Vsak otrok se je vsaj enkrat v življenju srečal z neko video igrico, ki mu je bila zelo všeč in je imel obdobje, ko jo je konstantno igral. To je za njih nek drugi svet v katerem so lahko kreativni in ustvarjajo.

Video igrice ne igrajo le otroci, igrajo jih tudi starejši. Nekateri celo služijo na podlagi igranja igric in podajanje ocen različnih video igr. Video igric je zelo veliko in različnih. Imamo od igric, kjer se nekaj gradi in ustvarja nek svoj svet, pa do tistih kjer je treba priti do nekega cilja. Lahko gre za tekmovanja, kdo bo prvi, lahko gre za neke bitke, kjer v nekem namišljenem svetu rešuješ ljudi, lahko pa gre preprosto za neko enostavno igrico, kjer si lahko zgradiš hišo in postaviš vrt.

Video igrice lahko igrajo preko računalnika ali pa preko Xbox-a. Veliko otrok video igrice preko Xbox-a obožujejo, drugi pa imajo radi računalnike in igrice, ki jih lahko igrajo preko njih, na tipkovnici in miški.

Nekateri starejši ljudje lahko tudi služijo preko igranja igric. Enostavno kupijo neko igro, jo odigrajo, to posnamejo ali pa ne in potem dajo neko oceno in o igrici predebatirajo. To vidijo ostali ljudje in lahko lepo precenijo ali je to igro vredno kupiti ali ne. Za take stvari, kjer dajemo neke ocene, moramo imeti precej izkušenj, saj ne moramo kot neki amaterji ocenjevati iger o katerih nimamo pojma in nobenih prejšnjih izkušenj.

Otroci, ki to gledajo potem točno vedo, ali bodo sposobni to igrati ali pa je to zapravljanje denarja in časa.

Konstantno igranje video igric ni najbolj zdravo. Moramo imeti nek limit. Ni pametno igrati igrice po cele dneve in gledati v ekran in izbrisati realen svet iz glave. Veliko ljudi je danes odvisnih od igranja video igric. Tega se moramo zavedati in temu dati nek limit, da na ne zasvoji.