Zadnji obisk vikenda je bil zelo naporen. Prvi dan sem pobiral slive in jih pripravil za žganjekuho. Drugi dan me je čakalo škropljenje stičevega vinograda in že tradicionalni večerni obisk njegove vinske kleti.

Dva dneva sta se že pošteno poznala na mojem počutju. Tretji dan sem bil že pošteno utrujen k čemer je zagotovo prispeval tudi pozen prihod iz stričeve vinske kleti. V teh krajih si sosedje zelo pomagajo med seboj. Tako je bilo za tretji dan dogovorjeno, da bomo sosedu pomagali pri pripravi drv za zimo. Sosed ima v lasti ogromen gozd v katerem je podrl kar precej odsluženih dreves, da si pripravi drva za zimo. Še dobro, da si lahko v teh časih s stroji precej olajšamo delo in ga tudi opravimo veliko hitreje in bolj varno kot nekoč. Sosedova kmetija je zelo dobro opremljena s kmetijsko mehanizacijo, zato nam bodo pri pripravi drv v pomoč tudi cepilniki.

Na kmetiji se dela po navadi začenjajo že zgodaj zjutraj ob sončnem vzhodu in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Vse zbrane je sosed pogostil z domačimi klobasami in rdečko, kot rečejo v teh krajih pijači za odžejanje, nato pa je vsem razdelil delo in s tremi traktorji na katere so bili priklopljeni cepilniki smo se odpravili proti gozdu. Vožnja se je vlekla, traktor in slaba ozka gozdna cesta so bili krivci, da smo na cilj prispeli po dobri uri tresoče vožnje.

Delo s cepilniki zna biti nevarno, zato so z njimi ravnali izkušeni drvarji s sosedove kmetije. Dva gozdna traktorja sta do nas vozila podrta debla dreves, mi pa smo jih na mero pripravljali z motornimi žagami. Naslednji korak so opravili cepilniki. Delo je bilo v primerjavi s prejšnjima dvema dnevoma težaško. Vesel sem bil, da živim v mestu in da pridem na vikend samo takrat, ko potrebujem malo počitka, tišine in miru.

Včasih se pač zgodi tudi kakšen bolj delovni obisk kot tokrat. Delo smo na srečo končali še pred temo, a kaj ko smo se potem ponovno še eno uro vozili do kmetije.