Bila sva mlada, želela sva svoj skromni dom, dobila sva priložnost, da kupiva eno zemljo na obali in tako sva tam zgradila malo vrtno hiško, da sva le lahko kdaj pa kdaj gori prespala. Na zemlji ni bilo priključka vode , niti elektrike, tako so v poštev prišli samo solarni paneli, ki pa so bili kar dragi in si jih takoj nisva mogla privoščiti.

Bila sva že srečna, da sva imela kam iti, nosila sva si vodo, ker pa ni bilo elektrike sva luč zvečer reševala z baterijami, kuhala pa sva si na plin. Navadila sva se na to, da je pač tako in to je to. No, potem pa naju je edino motilo to, da nisva imela kam dati hrane, ki je morala biti mrzla in kdaj pa kdaj sva si želela spiti kakšno mrzlo pijačo, vedela sva da bi solarni paneli rešili zadevo, ker bi nama dali toliko elektrike, da bi lahko imela v hiški mali hladilnik. Pozanimala sva se, koliko hladilnik porabi in kako veliki solarni paneli bi morali biti ,da bi nama delal hladilnik, da bi gorele luči in da bi si lahko polnili telefone. Te tri stvari so bile najbolj problematične, ko ni bilo elektrike.

Seveda ti prodajalci vse razložijo in tako sva se odločila, da so solarni paneli edina rešitev, če želiva še veliko let hoditi sem na parcelo. Pa saj so solarni paneli tudi na obroke in tako nama je bilo veliko lažje. Najina hiška je sedaj, ko so na strehi solarni paneli idilična, vsak ko jo vidi, naju prosi, če bi lahko kakšen vikend prišel v hiško, tako sva gostila že več najinih prijateljev in prav lepo smo se imeli, solarni paneli pa so poskrbeli za mrzlo hrano in pijačo, saj veste, da veselice ni brez mrzle pijače. Nama ta hiška predstavlja meditacijo in vrnitev k sebi.