Dopust je letos bil kar je bil, saj nam vreme res ni bilo naklonjeno. Letošnje poletje žal ne bi smelo nositi tega imena, bolj primerno ime bi bilo pomlad, in to tista muhasta aprilska.

Dežja je bilo letos toliko kot ga ne pomnimo v tem letnem času. Tudi pot proti domu je bila enaka kot dopust, izmenjali so se skoraj vsi letni časi, samo še sneg je manjkal, če se malo pošalim. Se pa cela severna polobla bori s takšnimi in podobnimi vremenskimi pojavi. Pri nas še k sreči ni bilo pretirano hudo, tu pa tam kakšna hujša nevihta. Na severu pa je bilo kot da je konec sveta. Imeli so močno deževje z orkanskim vetrom in točo veliko kot teniška žogica. Neurja so bila tako močna, da je veter pihal s takšnimi sunki, da je strešna kritina frčala po zraku kot kakšen kos papirja, toča pa je dobesedno kot velika kosilnica pokosila vse kmetijske površine, da ni ostalo praktično nič. 

Škoda je bila ogromna, štela se je v milijardah. V naši vasi pa kot da živim v pravljici, kot da ne živimo na istem planetu. Smo ena redkih pokrajin, ki je neurja niso prizadela. Samo nekaj deset kilometrov vstran, tik ob naši severne državni meji, pa je veter odkrival strehe kot za šalo. Toče k sreči ni bilo. Stričev vikend je ostal brez polovice strehe, strešna kritina iz njegove strehe pa razmetana več sto metrov na okrog. Takoj z dopusta smo šli v delovano akcijo na pomoč k stricu. Razmetana strešna kritina je že bila zložena ob steni vikenda. Malo kosov je ostalo celih, mogoče ena petina strešnikov bo še uporabna za streho, ostalo bo stric porabil za tlakovanje ceste.

K sreči je pri gradnji vikenda stric kupil več kot je potreboval za streho. Postaviti je hotel še priročno vrtno uto, na kateri bi bila enaka strešna kritina kot na strehi vikenda.